Leta 1950

je bila verjetnost, da bo človek do 70. leta zbolel za melanomom, 1 : 1500, zdaj je možnost narasla že na 1 : 70. Pogostost melanoma narašča v svetu in pri nas. Maligni melanom kože je vse do osemdesetih let veljal v svetu in Sloveniji za relativno redko bolezen, saj je predstavljal le približno en odstotek vseh rakavih obolenj. V zadnjih letih pa se stanje spreminja. Njegova pojavnost strmo narašča – njegova pogostost se približno vsakih osem let kar podvoji.

Pred dvajsetimi leti

smo imeli v Sloveniji manj kot deset novih bolnikov z melanomom na leto, v zadnjem času pa vsako leto odkrijemo več kot 300 novih primerov. Letna incidenca po spolu narašča. Za melanom je značilno, da se pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških in najpogosteje v starosti med 20 in 35 let, vendar se ta meja zadnja leta vztrajno niža.
K sreči je v primeru zgodnjega odkritja verjetnost ozdravitve velika. Izredno je pomembno, da natančno razumete, kako postavimo diagnozo melanoma in kako ga zdravimo. Pomembno je tudi, da nimate nobenih zadržkov in se s svojim zdravnikom pogovorite o vsem, kar vas zanima. Če ga odkrijemo in zdravimo zgodaj, je ozdravljiv. Velika večina ljudi, pri katerih odkrijemo in zdravimo melanom v zgodnjem stadiju, ima veliko možnost ozdravitve. Največ lahko storimo sami z rednim samo pregledovanjem svoje kože.

Če ga ne zdravite, se lahko razširi po telesu in postane smrtno nevaren. Danes se to dogaja redkeje in tudi če se zgodi, obstajajo novi medicinski postopki in vrste zdravljenja (na primer imunoterapija, kemoterapija), ki lahko izboljšajo prognozo. Čeprav nihče ne ve natančno, kaj povzroča melanom, je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja verjetno izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju zaradi prepogostega sončenja ali celo uporabe solarijev. Maligni melanom verjetno nastane zaradi poškodbe melanocitov ob izpostavljenosti sončni svetlobi. Nevarnost nastanka melanoma je večja pri ljudeh, ki so krajši čas izpostavljeni intenzivnemu sončnemu sevanju (sončenje ob koncu tedna), kot na primer pri kmetih ali mornarjih, ki so soncu izpostavljeni enakomerno vsak dan. Tveganje je večje pri ljudeh, ki so soncu čezmerno izpostavljeni, in tistih, ki živijo na območjih z intenzivnejšo sončno svetlobo. Hude sončne opekline v otroštvu podvojijo tveganje za pojav malignega melanoma v odrasli dobi, saj so znak izjemne poškodbe kože. še zlasti, če so opekline spremljali tudi mehurji. Najpogosteje se pojavi na predelih, ki so večino časa odprti, torej izpostavljeni UV-sevanju, raziskave pa so pokazale, da imajo daleč največji vpliv na njegov nastanek UVA-žarki, ki so sicer najbolj koncentrirani v solarijih. Zagorel ten, ki je posledica UV-sevanja, namreč ni znak zdravja – je znak poškodbe kože. Ponavljanje izpostavljanja UV-sevanju pa ima za posledico pospešeno staranje kože in veliko povečanje nevarnosti za nastanek malignega melanoma.

PREPOZNAVANJE DISPLASTIČNIH ZNAMENJ S PRAVILOM ABCDE

E

Ali se spreminja (v velikosti, obliki, barvi, debelini)

EVOLUTION