KIRURGIJA KOŽE
Kirurško zdravljenje malignih obolenj kože in dermatokirurgija.
Maligna kožna obolenja so dokaj pogosta, zato pacienti praktično vsakodnevno prihajajo v kirurške ambulante za izrez in histološko potrditev omenjenih sprememb. Izrez običajno napravnimo v lokani anesteziji, spremembo pa moramo odstraniti z varnostnim robom zdravega tkiva 2–5 mm, zato da je bila zagotovo odstranjena v celoti. S histološko preiskavo izrezanega tkiva (pregled tkiva pod mikroskopom) patolog potrdi diagnozo in navede, ali je bila sprememba odstranjena v celoti.
Če so spremembe majhne, je izrez in zašitje rane enostaven in kratek kirurški poseg. V primeru, da so spremembe večje, pa je zaprtje rane po izrezu sumljive kožne spremembe lahko tehnično nekoliko večji, vendar še vedno rutinski poseg. Pri tem kirurg največkrat uporabi kožne presadke (prenos kože z drugih delov telesa na manjkajoče mesto) ali uporabo lokalnih kožnih režnjev. Zgodnja spoznava malignih kožnih obolenj in njihov čimprejšnji izrez, je zato še posebej pomembna, ker ne pomeni le boljše prognoze, temveč predstavlja za bolnika tudi manjšo operacijo.
Najpogostejše maligne kožne bolezni so bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in maligni melanom, poleg teh pa poznamo tudi druge, ki so redki
MALIGNI MELANOM
je najagresivnejši kožni rak, kar jih poznamo. Melanom pogosto zaseva po telesu, zlasti kadar raste v globino kože. V 90 % se maligni melanom razvije na novo, na mestu, kjer prej ni bilo znamenja. Le v 10 % pa maligni melanom zraste iz prej obstoječega znamenja. Zato je pomembno, da si kožo redno sami pregledujemo in smo pri tem močno pozorni na vse novonastale pigmentne tvorbe. V začetnih stadijih je diagnozo težje postaviti, zato nam je v pomoč dermatoskopija, preiskava, pri kateri dermatolog kožno tvorbo pregleda pod povečavo. Pri sumu na maligni melanom kožno tvorbo čim prej izrežemo, preparat pa pošljemo na patohistološko preiskavo. Glede na globino rasti melanoma in samo biologijo tumorja se odločimo o nadaljnji terapiji. V poštev pride ponovni izrez brazgotine po prvi operaciji, lahko v kombinaciji z biopsijo varovalne bezgavke ali izpraznitvijo regionalne bezgavčne lože, če so v njej dokazani zasevki. Pri napredovalih stadijih malignega melanoma se bolnike v Sloveniji zdravi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani
BAZALNOCELIČNI KOŽNI RAK
je zelo pogost kožni rak, ki se največkrat pojavlja pri starejših. Rak se pojavi na tistih delih kože, ki so izpostavljeni soncu, največkrat na koži glave. Ta kožni rak po svoji naravi ni agresiven in le zelo redko povzroča oddaljene zasevke. Raste pa lokalno agresivno in ga je treba zato odstraniti.
PLOŠČATOCELIČNI KOŽNI RAK
ali skvamocelularni kožni rak je po svoji naravi nekoliko bolj agresiven od bazalnoceličnega kožnega karcinoma, saj pogosteje zaseva (pri 5–11%, odvisno od lokalizacije). Tudi ta tip kožnega raka najpogosteje vznikne na koži, ki je poškodovana od sonca, torej na glavi, vratu in nepokritih delih telesa.
V primeru bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma je po izrezu in histološki potrditvi, da je bila sprememba izrezana v zdravo, kirurško zdravljenje običajno zaključeno, potrebno pa je redno sledenje pri dermatologu, po navadi enkrat letno, saj obstaja verjetnost, da se bo podobna rašča pojavila tudi na drugem mestu.
Specialisti
Anže Militarov
dr. med, specialist kirurg
Naročanje
_________________________
Po telefonu:
+386 4 23 65 550
+386 51 357 200
po e-pošti.
ali preko spletnega obrazca